Glej, križ mu nalože,
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vseh dolge.
Po izročeni obsodbi so vojaki Jezusa vzeli, mu vzeli škrlatni plašč in ga oblekli v njegova oblačila. Naložili so mu križ, da ga je nesel sam sebi iz mesta na kraj križanja.
Molimo Te, Kristus in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
O Bog, Ti si mi v svoji večni modrosti izbral ta križ, ki ga moram sedaj nositi. Zelo me teži. Odpusti mi, ker tožim. Premalo mislim Tvoje misli, ki so čisto drugačne od mojih človeških misli. Ne morem živeti brez skrbi, nezavzeto, lenobno…
Zdaj vem, da me Ti s svojo smrtjo na križu vabiš k odgovoru. Želiš od mene odgovor – svoboden odgovor, odgovor mojega celega življenja – vse do križa. Tako, kakor si odgovoril Ti!
Zdaj vidim, da ni druge poti za tiste, ki hočejo za Teboj! V tem spoznanju ni prostora za bedne kompromise s svetom, ni časa za polovične odgovore:
– ali ves s Teboj,
– ali ves proti Tebi.
Gospod, v prijetnih trenutkih ni težko reči: “Pripravljen sem na vse, kar Bog hoče,” nekaj drugega pa je biti v resnici pripravljen, kadar pride križ. Takrat pa se srce rado ustraši in oslabi in pozabi na vso lepo pripravljenost.
Zato mi pomagaj, da bom trdno stal, ko bo treba. Morda je križ že pri meni ali pa čisto blizu. Naj pride, kadar hoče, pripravljen sem. Okrepi me, da bom pogumen in da ne bom stokal in se branil tistega, kar pač mora biti. Odločno se bom lotil vsega in razumel vse kot Očetov klic.
Trdnega zaupanja mi daj, da je tudi to trpljenje v moje dobro in okrepi me, da ga bom odločno sprejel. Ko se mi to posreči, je glavna bridkost že premagana.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.