Meni Zapri

III. postaja – Jezus pade prvič pod križem

Opešal je v močeh,
podre ga križ – naš greh;
vtopljen v dolge sveta,
leži podrt na tleh.

Od telesnih muk in dušnih bolečin oslabljen je Jezus obnemogel pod težo križa. Zgrudil se je v prah ulice. Križ je padel nanj.

Molimo Te, Kristus in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Tolikokrat slutim smrt v svojih globinah; včasih ne premorem niti trohice življenja, ne kančka odgovornosti. Tvoja smrt mi govori, da se moram osvoboditi sebičnosti – te rakaste tvorbe, ki je prepletla moje bitje.
Gospod, osvobodi me sebičnosti, povprečnosti, greha. Gospod, Tvoja smrt na križu naj ne bo prazna za moje življenje.
Daj, da bom poslej resneje jemal svoje življenje.
Da, da se bom znal boriti za božje dostojanstvo, ki si mi ga zaslužil na križu.
Daj, da bom znal trpeti za druge.
Daj, moj Razpeti Prijatelj, da Ti bom zvest prijatelj do konca.

Od telesnih muk in dušnih bolečin oslabljen je Jezus obnemogel pod težo križa. Zgrudil se je v prah ulice. Križ je padel nanj.

Molimo Te, Kristus in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Tolikokrat slutim smrt v svojih globinah; včasih ne premorem niti trohice življenja, ne kančka odgovornosti. Tvoja smrt mi govori, da se moram osvoboditi sebičnosti – te rakaste tvorbe, ki je prepletla moje bitje.
Gospod, osvobodi me sebičnosti, povprečnosti, greha. Gospod, Tvoja smrt na križu naj ne bo prazna za moje življenje.
Daj, da bom poslej resneje jemal svoje življenje.
Da, da se bom znal boriti za božje dostojanstvo, ki si mi ga zaslužil na križu.
Daj, da bom znal trpeti za druge.
Daj, moj Razpeti Prijatelj, da Ti bom zvest prijatelj do konca.

Pretežak je križ Zate, Gospod, a vendar ga nosiš. Za nas, ker Oče tako hoče. Njegova teža presega Tvoje moči, pa vendar ga ne vržeš proč. Padeš, pa se spet zravnaš in ga nosiš dalje.
Daj, da bom doumel, kako se mora vsako resnično trpljenje kdaj zazdeti pretežko za rame, zakaj za srečo smo ustvarjeni in ne za trpljenje. Vsak križ, se nam zdi, kdaj preseže moči. Vedno pride trenutek, ko trudno, boječe priznam: “Ne morem več!”
Z močjo svojega potrpljenja in ljubezni mi pomagaj v takih trenutkih, Gospod. Ti veš, kako križ teži. Ne šteješ mi v zlo, če pod njim omagam in pomagaš mi spet vstati. Obnovi me v potrpljenju in vlij mi v dušo svoje moči. Potem bo spet vstala in sprejela breme nase in šla dalje.

Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.