V času v katerem živimo se zdi, da epidemija Koronavirusa usmerja naše korake, predvsem v želji, da bi z ustreznimi koraki zamejili širjenje in čim prej lahko zaživeli normalno življenje. Zato smo pastoralno leto načrtovali ob upoštevanju epidemije, ki lahko pomeni tudi delno zaprtje nekaterih ustanov in dejavnosti.
Verouk je zaradi naraščajoče epidemije, potekal na naslednji način: V septembru in oktobru so veroučenci od 1. do 3. razreda verouk obiskovali izključno v M. Soboti in ne več po vaseh. Potekal je v župnijski dvorani, kjer smo lahko zagotovili primerno razdaljo. Za veroučence od 4. do 8. razreda pa je verouk potekal na daljavo oziroma od doma. Od novembra 2020 pa je za vse veroučence verouk začel potekati na daljavo. V mesecu oktobru, ki je posvečen molitvi rožnega venca, smo se z molitvijo obračali k Materi Božji za pomoč v duhovnih in materialnih stiskah. To molitev priporoča Marija sama pri svojih prikazovanjih. V molitvi smo premišljevali skrivnosti iz Jezusovega in Marijinega življenja.
Tako kot povsod so v sredini oktobra bile svete maše z ljudstvom odpovedane. V času zaprtja, so se vsak dan ob 17.00 uri oglasili zvonovi, tako v stolnici, kakor po naših kapelah, ki so vabili k skupni molitvi po družinah (rožni venec, litanije sv. Roka ali Matere Božje), prižgana sveča na oknih pa je bila znamenje naše povezanosti v molitvi. Vsak petek smo imeli v stolnici izpostavljeno Najsvetejše, od 7.30 do 17.00 ure.
Ob nedeljah pa sta župnik in kaplan po župniji delila blagoslov z Najsvetejšim ob 11.00 uri. Vsi smo bili povabljeni, da na domačem dvorišču pričakamo Božji blagoslov.
V mesecu novembru smo imeli vsak dan neposreden prenos molitve rožnega venca in svete maše po televiziji Eksodus iz naše stolnice. Maševali so: naš g. škof Peter Štumpf, župnik Goran Kuhar ali Aljaž Baša.
V adventnem času je v župniji potekal “ZOOM” MISIJON, z naslovom: “Radi bi videli Jezusa” (Jn 12,21). Ker je bil čas, ko je bilo omejeno druženje, nam je sodobna tehnologija, omogočila posebno obliko druženja. Zoom misijon nam je pomagal pri odkrivanju in spoznavanju Jezusa, da bi ga lažje srečali v Svetem pismu, zakramentih, v naših odnosih in v življenju naših družin. “Zoom” misijon je potekal od 1. do 12. decembra. Vsak dan smo ob 17.00 uri, prisluhnili misijonskemu nagovoru, ob 20.00 uri pa smo prisluhnili življenjskim pričevanjem ljudi, o tem kako je Jezus spremenil njihova življenja. V nagovorih smo prisluhnili: zakoncema Čušin, don Damiru Stojiću, našemu škofu Petru Štumpfu, Tonetu Ciglarju, nadškofu Marjanu Turnšku, prof. Maksimilijanu Matjažu, p. Miranu Špeliču in prof. Matjažu Celarcu.
O svojem življenju z Jezusom pa so nam pričevali: Aleksandra Gregl, Sabina Lenarčič, Vid Planinc, Darko Srabotnik, Jure Šimonka, Matjaž Grčar in drugi.
V času “Zoom” misijona smo lahko opravili sveto spoved, pristopili k svetemu obhajilu, se udeležili celodnevnega češčenja Najsvetejšega (v petek 4. decembra), poživili družinsko in osebno molitev. Prav tako smo preko “zoom” aplikacije obhajali božično osem-dnevnico za veroučence in odrasle.
V času misijona smo v krožišču v Murski Soboti postavili tudi bronasti kip Sv. Nikolaja. Akademski kipar dr. Marjan Drev je o kipu zapisal: “Spomenik sv. Nikolaja sodi v kompozicijskem smislu v kategorijo evropskega figuralnega kiparstva, ki sledi ideji klasičnega kiparskega kontraposta. Ta zamisel je bila prvič udejanjena pred 2500 leti v Stari Grčiji in se z nekaj časovnimi presledki ohranila vse do današnjega časa. Kiparske kompozicije so v osnovi koncipirane na dva načina. Prvi je bližje slikarstvu in poudarja t.i. reljefni ali frontalni- enojni pogled na umetnino. Tovrstna dela se navadno umeščajo pred stavbe, skratka mesto njihovega bivanja potrebuje fizično ozadje. Drug tip predstavljajo prostostoječa in obhodna kiparska dela. Ta so redkejša, kompozicija teh je zahtevnejša in je izdelana za vse možne poglede. V to kategorijo sodi kip sv. Nikolaja. Hkrati pa je to tudi celosten, holističen pristop k umevanju umetnosti, to pomeni tretma, ki skuša umetnino dojeti iz različnih izhodišč, tako naravoslovnih kot tudi psiholoških. Figura je modelirana prav za mesto v središču prometnega rondoja, na katerem je tudi postavljena. Na hitro si jo je mogoče ogledati kar iz avtomobila. Zahtevnejšemu opazovalcu pa se za ogled odpirajo širši panoramski pogledi zunaj rondoja. Prednost take postavitve je v tem, da je kip dostopen širšemu občinstvu. Ogledajo si ga lahko tudi tisti, ki galerij ali posebej kipom namenjena mesta sicer ne bi obiskali ali opazili. Kip jih s svojo navzočnostjo tiho in nenehno nagovarja”.
V soboto, 5. decembra, v popoldanskih urah, so zvonovi soboške stolnice slovesno oznanili postavitev kipa. Naš škof dr. Peter Štumpf je ob tej priložnosti zapisal: “Sv. Nikolaj v soboškem krožišču je verski simbol, hkrati pa tudi simbol splošne dolžnosti, da smo si med seboj dobri. Sedaj so krožišča prevzela vlogo semaforja. Vendar pa nam sv. Nikolaj ponuja tri jabolka, ki imajo lahko vlogo tudi semaforja. Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drugo jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti.
Kip sv. Nikolaja v krožišču je zasnoval akademski kipar dr. Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar János Meszlényi v Budimpešti.
Upodobitev sv. Nikolaja nakaže strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. Kot škof stoji trdno, s pastirsko palico in je varuh duhovne ter moralne blaginje Sobočancev in vseh, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Njegova bogoslužna oprava je starodavna, saj so pred mnogimi stoletji bila škofovska oblačila podobna tem, ki so upodobljena na Nikolajevem kipu. Soboški sv. Nikolaj je zares možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti. Kip svetega Nikolaja so verniki in ljudje dobre volje z navdušenjem sprejeli.
V času pisanja teh vrstic lahko rečemo, da je kip dobil mesto v srcih sobočancev in je postal nepogrešljivi del podobe našega mesta. Ob priložnosti postavitve kipa je g. škof dr. Peter Štumpf pripravil lepo molitev na čast našemu zavetniku, ki naj bo naš priprošnjik v času preizkušnje: “Sveti Nikolaj, naš dobrotnik. V času velike preizkušnje se zatekamo k tebi. Prosi za nas pri Bogu, naj nas na poteh in krožiščih življenja varuje nevarnosti, da bomo z ljubeznivo pozornostjo do ljudi, čistega in pogumnega srca potovali v večno domovino. Po Kristusu, našem Gospodu, ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen”.
V ponedeljek, 7. decembra, pa so se na trgu pred stolnico, začela prva izkopavanja, ki so bila potrebna za celovito obnovo trga. Od decembra pa vse do meseca avgusta je bil prostor pred stolnico gradbišče, kjer je zrasel nov in sodobno urejen trg pred stolnico. Obnova trga pred stolnico je potekala po načrtih arhitektov Simone in Blaža Jereb. O trgu pred stolnico sta arhitekta zapisala: “Osrednji del ponazarja našo široko, odprto prekmursko ravnico, ki je razdeljena na tri enaka polja – njive, ki simbolno pomenijo Troedinega Boga: Oče, Sin in Sveti Duh. Na poljih se enakomerno med betonskim tlakom v določenem ritmu, z zamikom ponavljajo črte pasov iz kamna, kar se v tlorisu manifestira kot dinamični element rahlo vzvalovanega žita, gibanja v enosti.
Sredinsko polje, ki se subtilno razlikuje od stranskih polj z rahlo širšimi pasovi kamna, v osi vodi od prenovljenega stopnišča pri glavnem vhodu v stolno cerkev sv. Nikolaja do glavnih dostopnih stopnic ob Gregorčičevi ulici, ob katerih bosta simetrično stala kipa v bronu, posvečena Sv. Cirilu in Sv. Metodu in ki vabita tistega, ki išče, naj vstopi v sveti hram. Levo polje ob levi poti se sublimira skozi »pasiko« sedmih dreves, ki simbolizirajo sedem zakramentov in obiskovalca povabi, da se ustavi in posedi v njihovi senci.
Desno polje se povezuje preko desne obodne poti z zelenico v zaledju, kjer je oblikovana manjša gomila, v spomin na tiste, katerih ostanki so bili najdeni med arheološkimi raziskavami na trgu. Na delu zelenice je na izbrušenih prodnikih iz reke Mure prostor namenjen za postavitev sakralnega znamenja v spomin na vse tiste, ki so bili tukaj pokopani in vse, ki so zaslužni za priključitev Prekmurja k matični domovini.
Obodni del, ki ima predvsem funkcijo dostopnih poti, se kot sklenjen okvir prepleta z zelenim zaledjem ter simbolno predstavlja temelj, pot, povezanost, enotnost v veri celotne cerkvene skupnosti. Od osrednjega dela, ki je obdelan kot brušeni beton, se razlikuje po teksturi materiala, v katerem je prani rečni prodec.
Ob Gregorčičevi ulici, med glavnimi in stranskimi stopnicami ter dostopni klančini, ki omogoča dostop na trg tudi gibalno oviranim ljudem, so postavljena velika korita, ki razmejujejo cestni prostor in trg. V koritih je izbrano rastlinje, ki se bo po barvi cvetov skladalo z barvami cerkvene zastave.
Ob ograji pri veroučnih učilnicah, se pod konstrukcijo brajde in upajmo nekoč prijetno senco, nahaja zunanja veroučna učilnica in prostor druženja, kjer so nameščene klopi in vodnjak – pitnik. Ob zaključku poti iz smeri župnišča in desni dostopni poti sta v tlaku postavljena dva pravokotna pasova iz kamna, ki simbolizirata križ. Na presečišču teh pasov je vstavljen simbol Sv. Nikolaja, v obliki stiliziranega grba škofovske mitre znotraj katere so tri krogle”. (Simona Jereb, univ. dipl. inž. arh. in Blaž Jereb, univ. dipl. inž. arh.) Obnovo trga je prevzelo podjetje gradbeni inženirig Ravenka iz Murske Sobote, ki je skupaj z podizvajalci izpeljalo celoten projekt.
V postnem času smo imeli v stolnici vsak torek Češčenje križa, ob petkih in nedeljah Križev pot in ob nedeljah skupno molitev večernic in žalostnega dela rožnega venca.
Vsako postno nedeljo, pa smo bili povabljeni k poslušanju tedenskih nagovorov, župnika Goran Kuhar, kjer smo premišljevali o Jezusovem pasijonu.
Od 2. do 8. maja 2021 je potekal 1. Mladinski festival v Murski Soboti zaradi razmer na daljavo. Ob večerih smo se srečevali preko spletnih aplikacij, kjer smo prisluhnili pričevanjem, nagovorom, katehezam, adoraciji, češčenju križa in seveda obhajanje slovesne svete maše. Spletni prenos dogajanja je bilo v celoti mogoče spremljati na Youtube kanalu ŠOM MS, delno tudi na Exodus TV in Radio Ognjišče.
V nedeljo, 30. maja, je 27 veroučencev iz Murske Sobote prejelo prvo sveto obhajilo. 20 veroučencev iz vasi pa je pristopilo k prvemu svetemu obhajilu v nedeljo, 6. junija.
Tudi letos smo se ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla povezali v molitvi in celonočnemu bedenju za letošnje slovenske novomašnike in nove duhovne poklice v naši škofiji. V soboto, 3. julija, je 57 birmancev, po polaganju rok našega škofa dr. Petra Štumpfa, prejelo darove svetega Duha.
Zaradi razmer in omejitev je letos v naši župniji oratorij potekal dvakrat in sicer od 5. do 9. julija, ter od 23. do 27. avgusta. V prvem oratoriju smo spoznavali lik bl. Carla Acutisa pod naslovom: »Originalen.sem«. V drugem oratoriju pa smo spoznavali lik iz lanskega oratorija in sicer kraljico Estero pod naslovom: »Zaupam, zato si upam”.
S 1. avgustom sva, poleg župnije Murska Sobota, bila imenovana za rednega župnika in kaplana v župniji Martjanci. V soboto, 21. avgusta, smo se Bogu zahvalili za 50 let redovnih zaobljub s. Cilke Hozjan. Slovesno sveto mašo je daroval naš škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Bog nas je tudi letos, kljub vsemu kar smo doživeli varno vodil skozi dneve mesece in leto. Verjamem, da smo v tem letu postali bogatejši za marsikatero spoznanje, da smo lahko kljub omejitvam gojili versko in duhovno življenje in tako rastli v veri in svetosti.
Župnijska statistika za leto 2021
Krščenih: 60 (fantov: 28, deklet: 32), 22 več kot leto prej
– iz cerkveno sklenjenega zakona: 14
– iz civilnega zakona: 8
– iz izvenzakonske skupnosti: 36
– nezakonski: 2
Poroke: 18 parov, 11 več kot leto prej
– oba katoliške vere: 14
– mešane vere: 4
– različne vere: 0
Pogrebi: 121 pogrebov (moških: 62, žensk: 59), 2 manj kot leto prej
– prevideni: 15
– samo maziljeni: 26
– prejemali zakramente: 6
– nagla smrt: 1
– nič od tega: 73
| KRSTI | POGREBI | |
| 22 | Murska Sobota | 70 |
| 2 | Krog | 19 |
| 4 | Rakičan | 8 |
| 2 | Murski Črnci | 0 |
| 3 | Satahovci | 6 |
| 7 | Pušča | 2 |
| 2 | Černelavci | 6 |
| 2 | Veščica | 1 |
| 0 | Borejci | 3 |
| 0 | Polana | 0 |
| 0 | Lukačevci | 1 |
| 16 | Od drugod | 5 |
| 60 | SKUPAJ | 121 |
Prvo obhajilo: 51 prvoobhajancev, od tega 4 odrasli verniki (leto prej 59 prvoobhajancev)
Birma: 61 birmancev, od tega 4 odraslih vernikov (leto prej 53 birmancev)
Štetje vernikov pri mašah:
marec 2021: 162 (moški: 45, ženske: 105, otroci: 13)
november 2021: 724 (moški: 225, ženske: 333, otroci: 166)
Število obhajil: 19.500 (zaradi epidemije bolezni COVID-19 je maš z verniki bilo manj)
Graf 1: Število obhajil, birm, porok, pogrebov in krstov v letu 2021
Graf 2: Število krstov po kategorijah v odstotkih v letu 2021
Graf 2a: Odstotek krščenih deklic in dečkov v letu 2021
Graf 3: Število porok po kategorijah v odstotkih v letu 2021
Graf 4: Število pogrebov po kategorijah v odstotkih v letu 2021
Graf 4a: Odstotek pogrebov žensk in moških v letu 2021
Graf 5: Primerjava števila krstov in pogrebov po vaseh v letu 2021
Graf 6: Število vernikov pri svetih mašah v letih 2016 do 2021
(zaradi epidemije bolezni COVID-19 v letu 2020 ni bilo štetja vernikov)
ŽUPNIJSKE SLOVESNOSTI v letu 2021:
– sveta birma: 5. junij 2022
– prvo sveto obhajilo: 1. skupina: v soboto, 14. maja 2022 ob 10. uri (Krog, Satahovci, Murski Črnci, Rakičan in Pušča)
– prvo sveto obhajilo: 2. skupina: v soboto, 21. maja 2022 (Murska Sobota, Černelavci, Veščica, Polana, Borejci, Lukačevci)
PROŠČENJA:
Krog: 8. maj 2022
Satahovci: 5. junij 2022
Lukačevci: 3. julij 2022
Pušča: 17. julij 2022
Murski Črnci: 15. avgust 2022
Rakičan: 4. september 2022
Borejci: 11. september 2022
Murska Sobota: 6. december 2022
OPRAVLJENA DELA:
– prenova pokopališke kapele,
– tapetniška dela – tapeciranje klopi in stolov v cerkvi,
– obnova ploščadi pred cerkvijo.
NAČRTI:
– zaključna dela na ploščadi – razsvetljava cerkve, postavitev kipov sv. Cirila in Metoda, postavitev verskega znamenja,
– priprava dokumentacije in načrtov za ureditev gretja v stolnici.