Vsako leto, ko spremljamo novomašno številko Družine vidimo, da je novomašnikov vedno manj, potrebe župnij pa so iste. Župnija Martjanci je s smrtjo gospoda Marjana Potočnika izgubila rednega dušnega pastirja. Z 1. avgustom je župnija Martjanci priključena soupravi iz Murske Sobote. Duhovniki si prizadevamo, da verniki obeh župnij lahko v polnosti živijo zakramentalno in versko življenje, če so le pripravljeni odmisliti vse ovire.
Pastoralno leto smo v naši župniji začeli s slovesno blagoslovitvijo kipa svetega Nikolaja in obnovljenega trga pred stolnico. Slovesnost je vodil apostolski nuncij v republiki Sloveniji msgr. dr. Jean-Marie Speich ob somaševanju škofov in duhovnikov. Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je v svojem pozdravnem govoru dejal: “Tukaj so nekoč pred nami bili in tukaj smo sedaj mi in tudi za nami bodo … Spoštovani. Vse vas z velikim veseljem pozdravljam v Kristusu. Prišli smo na kraj naših prednikov, naših sedanjih poti in na kraj tistih, ki bodo prišli za nami. Murska Sobota, metropola Prekmurja in sedež soboške škofije. Murska Sobota, naše domače mesto, ki mu po slovensko pravimo kar Sobota. Zato je tudi tukajšnji škof uradno soboški škof. Tako namreč piše v papeški buli. Iz Sobote so speljane duhovne in tudi gospodarske ter kulturne poti po vsej pokrajini ob Muri in še čez, vse tja do matične Slovenije, do sosednje Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Murska Sobota je oko Slovenije, Prekmurje njena glava in Prlekija ter del Slovenskih goric njegova povezava z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Brez naših prednikov nas ne bi bilo in tudi zanamcev brez nas ne bo. V sebi nosimo dolžnosti do naših dednih časti, ki imajo svoje korenine v krščanski veri in vrednotah. Tega se zavedamo in to hočemo ohraniti, ker na tem bomo obstali. Zato danes še posebej obeležujemo tudi 102. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in 15. obletnico soboške škofije. Naše poti so včasih skupne, so pa tudi poti, ki se razhajajo. Na koncu se bodo vse naše poti dokončale v večnosti. Blagoslovitev kipa sv. Nikolaja v tem rondoju in obnovljenega trga pred stolnico in nato sveta maša so naša zahvala Bogu za njegovo spremljanje na naših poteh, da bi varno in gotovo skupaj hodili do končnega cilja v nebesih”.
Po blagoslovu kipa smo, kjer je sodelovala tudi godba na pihala smo v procesiji prišli do obnovljenega trga, ki ga je blagoslovil apostolski nuncij dr. Jean-Marie Speich. Po blagoslovu smo po obnovljenem trgu stopili v stolnico k najsvetejši daritvi. Nuncij je v pridigi opisal življenje svetega Nikolaja in poudaril: “Vaša skupnost se mu je že v preteklosti zaupala, ga izbrala za svojega zavetnika in v njegovi družbi oblikovala dolgo zgodovino vere, kar je pomembna dediščina, ki jo morate ohranjati. Zavetnik je svetnik, ki je na izviren način služil Gospodu; mož občestva; pričevalec vere. Izbrati zavetnika in ga prositi za pomoč pomeni hoditi v isti veri: v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, v občestvo svetnikov in v večno življenje; to pomeni hoditi v isti dobrodelnosti, ki gleda v nove obraze ubogih, ki je pozorna na vzgojo otrok, ki vedno izbira pravičnost in skupno dobro; pomeni imeti isto upanje, ne izgubljati zaupanja vase in v druge, ne prepustiti se obupu pred mejami življenja ter lastnim in trpljenjem drugih, ne misliti, da naše življenje ni odprto za večnost. Naša svetost raste tudi v veri, upanju in ljubezni. Vsak od nas ima izvirno zgodbo vere: povezano z njegovim življenjem, njegovo kulturo, njegovim delom, družino, odnosi: Gospod nas kliče, da smo kristjani in hodimo v svetosti v tem osebnem življenjskem okviru. V zvezi s tem se spominjam besed papeža Frančiška v apostolski spodbudi Gaudete et exsultate o univerzalnem klicu k svetosti: “Rad vidim svetost v potrpežljivem božjem ljudstvu: v starših, ki svoje otroke vzgajajo z veliko ljubeznijo, v možeh in ženah, ki delajo, da bi prinesli domov vsakdanji kruh, v bolnih, v ostarelih redovnicah, ki se še naprej smehljajo. V tej stalnosti, da gremo naprej dan za dnem, vidim svetost vojskujoče se Cerkve. To je pogosto svetost ‘sosedovih vrat’, tistih, ki živijo blizu nas in so odsev Božje navzočnosti ali, če uporabimo drug izraz, ‘srednji razred svetosti’ «(G.E.7). Zelo mi je všeč, da se kip svetega Nikolaja nahaja na stičišču cest. On je svetnik vseh. Je svetnik, ki povezuje vse: tiste z zahoda in tiste z vzhoda. Je svetnik, ki združuje. Svetnik, ki vabi k spravi. Papež Frančišek je v svoji video poslanici novembra lani Sloveniji in Cerkvi v Sloveniji povedal ravno to: Sprava in edinost za pozitiven napredek tako v slovenski družbi kot v Cerkvi v Sloveniji. Vsi vemo, da je treba še veliko narediti. Zdi se mi dobro, da se današnji dogodek odvija v jubilejnem letu 30. obletnice osamosvojitve Slovenije. V začetku septembra smo sredi praznovanja. Čas je. To je trenutek, da premislite in naravnate smer, kjer je potrebno, da opustite, kar je potrebno, in tudi spodbujate tisto, kar je potrebno za dobro vseh. Podoba stičišča cest in nauk svetega Nikolaja sta v tem trenutku dobrodošla. Na koncu bi rad vse zaupal priprošnji našega zavetnika in posredoval nekaj odlomkov iz molitve, vzete iz liturgije svetega Janeza Krizostoma:»Sveti Nikolaj, dobri svetnik, ti si merilo vere, podoba krotkosti in učitelj strpnosti, tvoj način življenja te je naredil za sijoč zgled zaupani čredi. S ponižnostjo si dosegel najbolj vzvišene vrhove, z uboštvom pravo bogastvo. Oče in sveti škof Nikolaj, prosi Kristusa Boga, naj reši naše duše.”
Glavni nosilec projekta je bil gradbeni inženiring Ravenka iz Murske Sobote skupaj z podizvajalci: javno komunalno podjetje Čista narava, Tešanovci; Mineral, podjetje za pridobivanje, predelavo in montažo naravnega kamna, Cezlaki; gradbeno podjetje Legartis, Lendava; Polaganje železne konstrukcije, Sreš Lilijana, Bratonci; podjetje Coston iz Ljubljane za brušenje in obdelavo betona; Ključavničarstvo Roman Makovec, Bakovci; Elektromontaža-Puhan, Kobilje; Gradnje Ademi, Slovenske Konjice; Mizarstvo Antolin, Odranci in podjetje Nograd iz Hotize. Slovesnost smo zaključili z zahvalo vsem izvajalcem obnove trga in vsem dobrotnikom, ki so z darovi podprli obnovo trga. Praznovanje smo nadaljevali ob bratski mizi.
V mesecu oktobru smo poromali v Belo Krajino v znamenito romarsko središče Tri fare, Črnomelj in se ustavili v Drašičih, kjer smo degustirli belokranjska in dolenjska vina. Ob pogrebu škofa msgr. dr. Jožefa Smeja zaradi epidemije ni bilo možnosti za številnejšo udeležbo pri sveti maši, zato so se verniki naše župnije udeležili svete maše za rajnega škofa v nedeljo, 10. oktobra, v župnijski cerkvi v Bogojini.
Adventni čas je minil v znamenju priprave na Gospodovo rojstvo, ki ga vsako leto zaznamujejo adventni nagovori. Na praznik Brezmadežnega spočetja device Marije smo se pripravljali z devetdnevnico. Na god župnijskega zavetnika sv. Nikolaja je proščenjsko sveto mašo vodil zlatomašnik in nekdanji soboški župnik msgr. Franc Režonja.
V nedeljo na praznik Svete Družine, je bila družinska sveta maša z blagoslovom otrok. Pri sveti maši je s petjem sodelovala zakonska skupina iz naše župnije. S 1. januarjem, smo uvedli spremembo in sicer so svete maše med tednom, samo zvečer ob 19.00 uri. Prav tako večerna sveta maša ob sobotah ni več nedeljska.
Postni čas smo preživeli ob premišljevanju Gospodovega trpljenja ob križevem potu, molitvi žalostnega dela rožnega venca in postnih nagovorih. Poleg postne akcije Karitas – 40. dni brez alkohola smo v župniji bili povabljeni k postni akciji 40 dni s Svetim pismom. Za vsak postni dan je bil predlagan odlomek Svetega pisma, da so verniki ob njem lahko premišljevali in molili.
V mesecu maju smo bili povabljeni k šmarnični pobožnosti. Otroci so se zbirali k šmarnicam po kapelah in pri sestrah FMA v Murski Soboti. Šmarnično pobožnost smo sklenili s procesijo in petjem litanij Matere Božje.
Prvo sveto obhajilo je bilo v naši župniji dvakrat in sicer 14. in 21. maja, 52 otrok je tako prvič pristopilo k zakramentu prve svete spovedi in k svetemu obhajilu. Na praznik Binkošti, 5. junija, je bila v naši župniji sveta birma. Gospod škof dr. Peter Štumpf je podelil zakrament svete birma 66. birmancem. Veselili smo se kot župnija skupaj z našimi mladimi, da je nad njih prišel Sveti Duh in jim podelil potrebnih darov za njihovo življenje.
Letos je prvič poteka skupni oratorij za župniji Murska Sobota in Martjanci in sicer v Murski Soboti, od 4. julija do 9. julija. Pod geslom “Za Božjo slavo!” so otroci spoznavali lik sveta Ignacija Lojolskega.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja je bila v Murskih Črncih ob 21. uri praznična sveta maša – vigilija praznika in procesija z lučkami po vasi. Slovesnost je vodil nekdanji soboški župnik msgr. Franc Režonja. Verniki iz obeh župnij so bili povabljeni k peš romanju v Murske Črnce. Vabilu k peš romanju se je odzvalo več kot 80 vernikov. V mesecu avgustu je skupnost sester Hčera Marije Pomočnice v Soboti zapustila s. Majda Mrzel, ki je odšla na novo poslanstvo v Ljubljano, v Mursko Soboto pa je prišla s. Ivica Oblak.
Vsako leto je polno dogodkov, srečanj in priložnosti za rast v veri in ljubezni do Boga in bližnjega. Verjamemo, da je Bog tudi v minulem pastoralnem letu na široko sejal svojo milost, če smo bili kot pripravljena in dobra zemlja smo lahko uživali sadove Božje naklonjenosti in bližine.
Župnijska statistika za leto 2022
Krščenih: 60 (fantov: 34, deklet: 26), 0 več kot leto prej
– iz cerkveno sklenjenega zakona: 19
– iz civilnega zakona: 4
– iz izvenzakonske skupnosti: 25
– nezakonski: 12
Poroke: 20 parov, 2 več kot leto prej
– oba katoliške vere: 17
– mešane vere: 2
– različne vere: 1
Pogrebi: 106 pogrebov (moških: 60, žensk: 46), 15 manj kot leto prej
– prevideni: 15
– samo maziljeni: 12
– prejemali zakramente: 14
– nagla smrt: 1
– nič od tega: 64
| KRSTI | POGREBI | |
| 23 | Murska Sobota | 66 |
| 2 | Krog | 13 |
| 7 | Rakičan | 6 |
| 3 | Murski Črnci | 3 |
| 2 | Satahovci | 2 |
| 7 | Pušča | 2 |
| 3 | Černelavci | 6 |
| 0 | Veščica | 0 |
| 0 | Borejci | 0 |
| 0 | Polana | 2 |
| 1 | Lukačevci | 1 |
| 12 | Od drugod | 5 |
| 60 | SKUPAJ | 106 |
Prvo obhajilo: 53 prvoobhajancev, od tega 1 odrasel vernik (leto prej 55 prvoobhajancev)
Birma: 69 birmancev, od tega 3 odraslih vernikov (leto prej 64 birmancev)
Štetje vernikov pri mašah:
marec 2022: 1015 (moški: 296, ženske: 487, otroci: 232)
november 2022: 1086 (moški: 308, ženske: 530, otroci: 248)
Število obhajil: 39.000 (dodatnih 2.500 obhajil v bolnici in domo
Graf 1: Število obhajil, birm, porok, pogrebov in krstov v letu 2022
Graf 2: Število krstov po kategorijah v odstotkih v letu 2022
Graf 2a: Odstotek krščenih deklic in dečkov v letu 2022
Graf 3: Število porok po kategorijah v odstotkih v letu 2022
Graf 4: Število pogrebov po kategorijah v odstotkih v letu 2022
Graf 4a: Odstotek pogrebov žensk in moških v letu 2022
Graf 5: Primerjava števila krstov in pogrebov po vaseh v letu 2022
Graf 6: Število vernikov pri svetih mašah v letih 2016 do 2022
(zaradi epidemije bolezni COVID-19 v letu 2020 ni bilo štetja vernikov)
ŽUPNIJSKE SLOVESNOSTI v letu 2023:
– sveta birma: 28. maj 2023 ob 10. uri
– prvo sveto obhajilo: 3. junij 2023 ob 10. uri
– izpoved vere: 11. junij 2023 ob 19. uri
PROŠČENJA:
Krog: 7. maj 2023
Satahovci: 28. maj 2023
Lukačevci: 2. julij 2023
Pušča: 16. julij 2023
Murski Črnci: 15. avgust 2023
Rakičan: 10. september 2023
Borejci: 17. september 2023
Murska Sobota: 6. december 2023