Obseg župnije

Murska Sobota
Stolna cerkev svetega Nikolaja

Prva cerkev: 1071
Današnja cerkev: 1912
Posvetitev (današnja cerkev): 26. julij 1912
Proščenje: 6. december

Maše: glej Urnik maš

Murska Sobota
Pokopališka kapela

Zgrajena: 1855

O kapeli govori listina iz leta 1880. Kapelo je na novem pokopališču iz leta 1853 (prej je bilo okrog cerkve) dal postaviti grof Szapary. Kapela je blagoslovljena in je javna. Ko so zidali novo cerkev, so kapelo koristili namesto župnijske cerkve.
(V: Stopinje 1972. Dekanijski urad Murska Sobota. Murska Sobota, 1971.)

Maše: na praznik vseh svetih (1. november) ob 15. uri in na praznik spomina vseh vernih rajnih (2. november)

Zgrajena: 1849
Proščenje: 4. maj

Mere: 7,40 x 4 m, visoka 3,50 m z zvonikom 14 m

Na mestu, kjer stoji današnja kroška kapela, je prej stal križ iz leta 1819. Zvonik je krit s pločevino, kapela pa je grajena z opeko. Temelji so narejeni iz gromadnega apnenca, ki izvira iz Sv. Jurija na Goričkem. V zvoniku so trije zvonovi. Apsida je polkrožna, kapela stoji v smeri: oltar proti zahodu, zvonik proti vzhodu. Znotraj je obokana, na oboku je slika sv. Florijana, okrog njega štirje evangelisti in napis: “Slikana 1922 a. Murko, Radinci.”
Ohranjena je latinska mašna knjiga – misal iz leta 1899. Na prvi strani je v madžarščini zapisano: “Ta misal je dobil domovališče v podružni cerkvi sv. Florijana v Krogu po Janeu Lukaču 1899. leta.” Krožani so kapelo in verjetno že križ pred njo dali postaviti po požaru, ki je uničil nekaj hiš v vasi.
(V. Vogrinčič, Franc: Krog skozi stoletja. Pripravljalni odbor Krog. Krog, 1999. Str. 41-42.

Maše: prvi petek v mesecu, proščenje, na godovni dan zavetnika kapele, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Zgrajena: 1852
Proščenje: binkošti

Mere: 5,50 x 2,60 m, visoka 3 m z zvonikom 12 m

Vaščani so si svojo kapelo zgradili sami. Dovoljenje cerkvenih oblasti so dobili pod pogojem, da bodo kapelo sami obnavljali in vzdrževali. Obvezujoča listina je bila podpisana leta 1853 in nato vklesana na pročelje oboka kapele. Kapela stoji vzporedno ob cesti, z oltarjem proti severu in zvonikom proti jugu. V notranjosti kapele so slike, delo Štefana Hauka. V prezbiteriju je slika Prihoda sv. Duha. Na stropu so upodobljeni štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez. V sami kapeli so še slike Sv. Antona Padovanskega, Sv. Cirila in Sv. Metoda. Na zadnji zunanji strani je Mati Marija z Jezusom v naročju. V zvoniku je zvon iz leta 1918 iz madžarskega Szombothela.
(V: Smej, Jožef; Panker, Mateja: Satahovci nekoč in danes. Zavod sv. Miklavža. Murska Sobota, 2002. Str. 169-175.)

Maše: proščenje, na godovni dan zavetnika kapele, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Zgrajena: 1872
Proščenje: 29. junij

Mere: 3,80 x 2,20 m, visoka 3,20 m z zvonikom 10 m
Napis na hrbtni strani: 1 M R 8 / 7 M M 2 (letnica graditve z inicialkami)

Kapela je zgrajena z zvonikom, ki ima odprto nišo za zvon, nad zvonom pa je streha, tako da je zvon zaščiten. Okrog kapele je sedem divjih kostanjev, ki so bili po vsej verjetnosti posajeni ob postavitvi kapele, leta 1872.
Daritvena miza (menza) je brez portatila (to je kamen z grobkom in relikvijami), nad tabernakljem je kip Marije Pomočnice, ki z levico drži Jezusa, v desnici pa ima žezlo. Kip je iz mavca (gipsa) in meri v višino 76 cm, podstavek 4 cm, vse skupaj pa je ena celota. Drugi kip, Marija z Jezusom, je starejši in meri v višino 37 cm, podstavek pa 6 cm. Na levi strani kapele je freska sv. Petra, na desni pa sv. Pavla, nad njima pa po en angel. Čisto na vrhu je freska Svete Trojice. Na stropu ladje vidimo napis IHS (Iesus Hristos Soter, to je Jezus Kristus Odrešenik), okrog katerega je spleten okrasni venec (ornamentika). Na levi strani je uokvirjena slika sv. Petra, ki je bila v kapeli že pred letom 1947.
Pred kapelo je nadstrešek iz leta 1975. Kapela je s tem pridobila več prostora. Strop nadstreška ima leseno oblogo. Na pročelju nadstreška je pritrjen križ.
(V: Smej, Jožef: Lukačevci med Lipnico in Ledavo. Založba Stopinje. Murska Sobota, 2003. Str. 40-45.)

Maše: proščenje, na godovni dan zavetnika kapele, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Zgrajena: 1897, posvetitev: 15. avgusta 1897
Proščenje: 15. avgust

Mere: 9 x 5 m, zvonik 13,10 m
Napis nad vrati: “Bougi na diko! / B.D. Mariji na poštenjé! / 1897.”

Zadnji del kapele je polkrožna apsida, na vsaki steni je po eno okno v enaki izvedbi kot vhodna vrata. Njena zunanjost je bila pobarvana na svetlo rumeno, medtem ko so bili nosilni stebri za nianso temnejši. Zvonik je bil pobarvan enako kot stene. Krtitina kapele je opečnata, zvonik pa pokrit s pločevino, ta pa pobarvana s svetlo rjavo. Zvonik se zaključuje s kroglo in križem.
Notranjščina je razdeljena na zvonik, na osrednji del, na ladjo in apsido. Tla so bila iz opečnih tlakovcev, ki pa so zdaj že zamenjani. V apsidi je celotna oltarna konstrukcija, in sicer iz lesa. V oltarnem nastavku sta dva izrezljana stebra, do nedavnega povezana z daritveno mizo. Sredi oltarnega nastavka je velika slika Marijinega vnebovzetja, med sliko in stebroma pa je ornamentna podlaga. Zgoraj na oltarnem nastavku vidimo lepo oblikovano vzhajajoče sonce. V apsidi sta podobi, na levi Jezus Kristus s križem, na desni pa sveti Jožef. Celotni strop ladje je rožnato pobarvan. Na njem so upodobljeni štirje evangelisti s svojimi simboli. Na sprednji levi strani je podoba svetega Janeza z orlom, na desni pa podoba svetega Mateja z obrazom človeka. Na levi zadnji strani ladje je podoba svetega Luka z volom in na desni podoba svetega Marka z levom.
Ob blagoslovitvi je bilo v kapeli tudi nekaj premičnih nabožnih predmetov: Na oltarju dva kipa Lurške Matere Božje, ki so ju kapeli darovali verniki domače verne soseske. Tu je tudi križ z Jezusom. V tabernaklju je kelih z letnico 1897. V strop je pripeta večna luč in kristalni lestenec.
Iz leta 1895 je tudi knjiga “Missale Romanum” (Rimski misal). V oltarni menzi je kamen z grobkom (relikvije mučencev, primerno zapečatene) in napis v latinščini: Leopoldus IV. Princeps Episcopus Seccoviensis. V sredini pečata je grb tega škofa z geslom PAX VOBIS. (V prevodu: Leopold IV. sekovški (graški) kezoškof; geslo: MIR Z VAMI).
(V: Smej, Jožef: Murski Črnci in njihov jubilej. Pripravljalni odbor Murski Črnci. Murska Sobota, 1997. Str. 46-47.)

Maše: proščenje, na godovni dan zavetnika kapele, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Zgrajena: 1970
Proščenje: 8. september

Zgodovina:
Staro kapelo v Rakičanu, ki več ne stoji, omenja že vizitacijski zapisnik iz leta 1756. Zgrajena je bila na čast preblažene Device Marije. Včasih je bilo proščenje na svečnico, vendar se v letu zapisnika več ne obhaja. Kapela je bila iz kamna, ovalne, jajčaste oblike, obokana in krita z žlebnjaki ter tlakovana z opeko. Imela je lesen stolp z zvonom. Postavljena je bila na travniku, pašniku in z oltarjem obrnjena proti vzhodu. Kapela ni bila posvečena. Ta cerkev ali kapela ne stoji več.
Današnja kapela je bila postavljena leta 1970 po načrtih prof. arh. Antona Bitenca iz Ljubljane.
(V: Stopinje 1972. Dekanijski urad Murska Sobota. Murska Sobota, 1971.)

Maše: prvi petek v mesecu, proščenje, na godovni dan zavetnika kapele, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Kapela v parku rakičanskega gradu

Kapela še sedaj stoji, vendar je že zelo dotrajana. Do leta 1948 se je v njej maševalo ob priliki prošnjih dni pred vnebohodom. O njej govori listina iz leta 1880: “V Rakičanu je kapela na vrtu grofovskega posestva. Vzdržujejo jo rakičanski grofje.”
(V: Stopinje 1972. Dekanijski urad Murska Sobota. Murska Sobota, 1971.)

V Veščici je nekoč stala kapela sv. Gertrude:
– stala je na južni strani naselja, oddaljena za približno 200 m,
– postaviti naj bi jo dala soboška grtofica Gertruda Széchy (Szécsi),
– bila je lesena, z zvonikom, prvič obnovljena že leta 1694,
– prva pisna omemba v kanonični vizitaciji iz leta 1698,
– podrobneje jo omenja vizitacijski zapisnik iz leta 1756, ko naj bi bila zgrajena iz opeke;
– cerkvica je bila opuščena, duhovniki so maševali le na tretji velikonočni dan,
– podrta kmalu po letu 1828.

Zgrajena:
Proščenje: 16. julij

Maše: proščenje, na godovni dan Karmelske Matere Božje, ob spovedovanju bolnikov v adventnem in postnem času, občasno tudi pogrebne maše

Križ v Bakovski ulici (zasebni)
– na križišču Bakovske in Trstenjakove ulice

Križ sredi vasi
– križišče Murske ulice in Ilirske ulice
– postavljen leta 1910
– obdaja ga verižna ograja, visok je približno 3 m
– zgornji del je iz belega marmorja, spodnji del pa je betoniran
– na križu je podoba Jezusa, pod njim pa Marije
– napis na križu: “Dieserertessék a Jezus Kristus. Mindörökke Amen! Neuhold Regede 1910.”

Križ v smeri broda na Muri
– Brodarska ulica, odcep za Tišino, Satahovce, Murske Črnce
– postavili so ga Kuminovi (mama in otroci) leta 1994
– križ je lesen s streho
– na križu je korpus Kristusa pod njim pa kip Marije

Križ ob cesti Murska Sobota – Krog
– pred krajem Krog
– postavljen 1894
– križ sta dala postaviti zakonca Marič
– obdan je z ograjo, iz betona in visok približno 3 m
– na njem je podoba Jezusa in napis IN-RI
– betonskem kamnu križa je prostor za podobo, v kateri je kipec Marije
– napis na križu je: “Hvaljen bodi Jezus Kristus.”

“Satahovski križ”
– “birovov križ” (birov – sodnik)
– magistralna cesta Murska Sobota – Maribor, blizu odcepa za Satahovce
– iz časov, ko naj bi vas Satahovci obstajala pri Veliki cesti (bližnjica od satahovskega pokopališča do križišča ceste Tišina – Murska Sobota), vas se je preselila zaradi pustošenja Turkov
– napis na križu: “Hvaljen Jezus. Na veke Amen!”
– na zadnji strani križa je zapis v madžarščini: “Boldog házasok, halnadoloso Imb”, v prevodu “Srečna zakonca”, nadaljnje besedilo ni moč razvozlati

“Črnski križ” (1869)
– križ ob cesti Tišina – Murska Sobota
– križišče: Murska Sobota, Murski Črnci, Krog
– postavljen 1869
– prvič obnovljen 1932
– na križu je razpelo, nad njim napis INRI, pod razpelom pa kipec Device Marije
– napis na križu je iz 3. poglavja Janezovega evangelija
– prvi znani dokument gajice na prekmurskih tleh

Križ sredi vasi (1906)
– križišče Tomšičeve in Panonske ulice

“Farteljev križ” (zasebni)
– ob Partizanski ulici

Znamenje
– ob cesti Murska Sobota – Beltinci

“Gombočev križ” (zasebni)