O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemaš zadnjikrat,
Sina zdaj mrtvega.
Na večer je ugledni Jožef Arimatejec izprosil od Pilata Jezusovo telo. On in Nikodem, oba skrivna Jezusova učenca, sta snela s križa Jezusovo telo in ga položila v naročje Materi.
Molimo Te, Kristus in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
“Seme je moralo umreti” in tako je pognalo cvetoče življenje v vsej polnosti. Tisti, ki so ga pohodili, so nehote postali sejalci odrešenja.
Gospod, Ti si mi omogočil, da Te srečujem v molitvi, v maši, v spovedi in obhajilu, a jaz sem se do Tvojih ponudb vedel nemarno in tako zavračal Tvojo pomoč.
Hvala Ti, ker si me ustvaril svobodnega. Toda oprosti mi za vsakokrat, ko sem se v svoji svobodi odločil proti Tvoji sveti volji, ki je moje osebno dobro in dobro drugih.
Gospod, to je odgovor na trpko vprašanje: čemu trpljenje? Čemu trpeti, ko pa vse kliče k sreči in ustvarjanju? Čemu umreti? Čemu odhajati, če še nismo dopolnili življenja? Čemu dajati, kar je tako dragoceno?
Vsa človeška modrost umolkne.
Le križ ve odgovor: “Seme ne obrodi, dokler ne umrje v zemlji.”
Vse naše trpljenje, naše darovanje in naša smrt je božja setev. Če smo združeni z božjo voljo, požene iz nje življenje, bogato življenje za nas in za druge.
Tako verujem.
Zaupal bom in se oklepal Boga, da bodo tudi moje življenje in trpljenje in smrt večno obrodili.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.