V zapis o življenju župnije sv. Nikolaja v Soboti smo zajeli čas od 1. oktobra 2002 do 1. oktobra 2003. Nekaj dogodkov bo opisanih na širše, nekaj pa samo telegrafsko.
Lansko leto smo na prvo adventno nedeljo praznovali god zavetnika naše župnije sv. Nikolaja. Prav veseli smo bili, da je bil med nami zagrebški pomožni škof, msgr. dr. Vlado Košiž, prijatelj maestra Marjana Potočnika. Med slovesno sv. mašo, ki jo je vodil škof dr. Vlado Košiž, smo začutili, kako je prav, da se katoličani srečujemo, duhovno bogatimo in se med seboj podpiramo. Msgr. Košižu smo hvaležni za njegovo enodnevno bivanje med nami.
Od 3. (četrtek) do 13. aprila (cvetna nedelja) 2003 smo imeli sv. misijon. Vodili so ga p. Lojze Markelj, jezuit; p. Benedikt Lavrih, jezuit in p. Stane Bešter, kapucin. Po veliki noči 2002 smo začeli s posebno molitvijo za blagoslov misijona. Z adventnim časom leta 2002 pa so naše molitve postale še bolj goreče. Po vaseh in po mestu so romali misijonski križi, ki smo jih blagoslovili v soboto pred prvo adventno nedeljo. Člani Župnijskega pastoralnega sveta so misijonske križe odnesli po vaseh in skrbeli, da je potoval od hiše do hiše, seveda le k hišam, ki so ga hotele sprejeti. Verniki mesta Sobote pa so hodili po križe v zakristijo in so ga vračali tudi nazaj v zakristijo. Člani ŽPS so križe vrnili prvi dan misijona, v četrtek, 3. aprila 2003, ko je bila slovesna sv. maša, ki jo je, ob somaševanju vseh treh misijonarjev, vodil škof, dr. Jožef Smej. Misijonarji so med mašo sprejeli tri simbole: štolo (znamenje zakramenta sv. spovedi), Sveto pismo (znamenje oznanjevanja) in ključ tabernaklja (znamenje življenja). Vseh deset dni so misijonarji goreče oznanjali, spovedovali in delili Kruh življenja. V vsaki kapeli v vasi so bili dvakrat. Obiskovali so bolnike, tudi v soboški bolnišnici in v domu starejših, srečevali so se z osnovnošolci, mladino, zakonci, izobraženci, pevci, molivci (člani Živega rožnega venca, s skupino Prenova v Duhu, Bratovščino Fatimske Marije, Združenjem Marije Pomočnice, meditativno skupino) in najožjimi župnikovimi sodelavci. Misijon smo zaključili na cvetno nedeljo, ko so popoldan pomagali spovedovati tudi dekanijski duhovniki. Misijonarji so pri slovesni večerni sv. maši vrnili župniku vsa tri znamenja, ki so jih prejeli prvi dan misijona. S tem, ko so vrnili štolo, Sveto pismo in ključ od tabernaklja, so župniku povedali, da naj nadaljuje s svojimi sodelavci to, kar so misijonarji deset dni intenzivno vršili. Na koncu lahko zapišemo, da je misijon bil pravzaprav desetdnevno intenzivno duhovno živ-ljenje v župniji.
Škof dr. Jožef Smej je v četrtek, 22. maja 2003, praznoval v soboški župniji, kjer je bil 17 let kaplan (1948 – 1965) in štiri leta župnik (1965 – 1969), 20-letnico škofovske službe. Za škofa je bil imenovan, 25. aprila 1983, za naslovnega škofa v Černincu (Bolgarija), posvečen pa je bil na binkoštni ponedeljek, 23. maja 1983, v mariborski stolnici. Glavni posvečevalec je bil pronuncij v Jugoslaviji, naslovni nadškof oglejski Michele Cecchini, soposvečevalca pa sta bila ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Pred samo slovesnostjo je bila molitvena ura za duhovne poklice, ki jo je vodila skupina molivcev Združenja Marije Pomočnice. Somaševanje je vodil sam slavljenec skupaj z duhovniki: Martinom Horvatom, župnikom in prodekanom; dekanoma Martinom Vöröšem (soboška dekanija) in Lojzetom Kozarjem (lendavska dekanija); prelatom Martinom Poredošem (župnik v Bakovcih); msgr. Francem Režonjem (župnik v Dobrovniku) in drugimi duhovniki Pomurskega pastoralnega področja. Sv. mašo so obogatili s čudovitim petjem domači mešani pevski zbor pod vodstvom maestra Marjana Potočnika, za orglami pa je bil Jože Wagner.
V soboto, 24. maja 2003, na praznik Marije Pomočnice, smo slovesno sprejeli dvanajst novih članov in članic v Združenje Marije Pomočnice, ki so se tako pridružili osemnajstim, ki so že člani od prejšnjega leta. Slovesnost pri večerni maši je vodil župnik. Tako imamo zopet nove molivce, ki se zbirajo vsakega 24. v mesecu in molijo za mladino, družine, nove duhovniške in redovniške poklice in druge potrebe. Da se molitev utrjuje tudi po domovih, potuje kapelica s kipom Marije Pomočnice po naših hišah in tam gostuje 14 dni, nato nadaljuje svojo pot, dokler vse člane in članice in njihove družine ne obišče. Ob Marijini podobi se zbirajo domači, sosedje, znanci k molitvi in petju.
Od 1. do 3. avgusta pa smo v glavnem člani ZMP, njihovi družinski člani in nekaj drugih župnijskih romarjev poromali v organizaciji agencije ARItours na 4. kongres Marije Pomočnice v Torino. Romarjem sta se pridružila tudi domači župnik in s. Bernarda Gerič HMP, ki je duhovna voditeljica Združenja. Na naši poti do Torina smo se najprej ustavili v Sotto il Monte, kjer se je rodil A.G. Roncalli, danes že blaženi papež Janez XXIII. Tukaj smo se duhovno okrepili v cerkvi, kjer je maševal tudi papež Janez XIII. Ogledali smo si tudi papeževo rojstno hišo z muzejem, nato pa nadaljevali pot do Torina. Naslednji dan smo si ogledali znamenitosti mesta in se nato pridružili osemstotim udeležencem velike salezijanske družine in se udeležili kongresa v baziliki Marije Pomočnice. Med kongresom smo začutili globoko vero vseh udeležencev in veselje, da pripadamo temu velikemu Združenju Marije Pomočnice. Med sv. mašo je vrhovni predstojnik salezijanske družbe Pascual V. Chavez, razmišljal v luči Božje besede na temo Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje.
S kongresa smo se napotili v torinsko katedralo, kjer smo si ogledali prt, v katerega so zavili Jezusa, ko so ga položili v grob. Zapeli smo pesem Kraljevo znamnje križ stoji in se zapeljali v rojstni kraj Janeza Boska. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, kjer je sanjal in veličastno baziliko Colle don Bosco. Ta kraj je leta 1988 papež Janez Pavel II. imenoval GRIČ BLAGROV. Gornji del bazilike je posvečen Vstalemu Jezusu, spodnji del pa sv. Janezu Bosku, kjer so tudi njegove relikvije.
Na poti domov smo se ustavili v Marijinem svetišču Oropa (Črna Marija), nato smo nadaljevali pot do Arone, do svete gore Karla Boromejskega. Zapeljali smo se do Boromejskih otokov, z ladjo pa do otoka “Isola Bella”, kjer je narava povezana z umetnostjo arhitekture in slikarstva. V domovino smo se vrnili polni navdušenja, duhovno prenovljeni in bogati za toliko lepih stvari, ki smo jih doživljali drug ob drugem, ob spoznavanju bogastva in duhovne moči Cerkve. 
Tudi v domači župniji doživljamo drug ob drugem bogastvo duhovnega življenja in to ob oltarju in Jezusovi daritvi ter ob vsakdanjem druženju. Družabnost ima v vsakdanjem življenju človeka pomembno vlogo. Verniki se radi družimo ne le pri maši, ampak se med seboj radi spoznavamo in poveselimo. V ta namen danes vse več župnij organizira župnijske dneve. S tem uresničujemo vzpodbude, ki smo jih dobili v Sklepnem dokumentu plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem.Tako smo tudi v naši soboški župniji 13. julija praznovali župnijski dan. Priprave so potekale že prej, tako da je na sam dan potekalo vse tako, kot smo želeli. Celotno dogajanje se je začelo s sveto mašo ob 10. uri, ki jo je daroval župnik Martin Horvat, ki je v pridigi nagovoril vernike z besedami: “Vsak župljan ima v župniji svoj prostor, ki si ga lahko najde. Župnija ponuja različna mesta, kjer lahko prostovoljno in z vso ljubeznijo uresničimo svoje talente in tako oznanjamo Božjo ljubezen.”
Duhovno okrepljeni smo praznovanje župnijskega dneva nadaljevali na ploščadi pred cerkvijo, kjer so za pijačo in jedačo poskrbeli člani ŽPS in mladi, za pecivo pa dobre žene iz celotne župnije. Celotno dogajanje je bilo popestreno s programom, ki so ga pripravili otroci in vzgojiteljice vrtca Lavra, ki so nam zaigrali Rdečo kapico. Pri programu so še sodelovali animatorji in mladinski pevski zbor. Da so se nekateri preizkusili v plesnih spretnostih, je poskrbela glasbena skupina Pro liberis. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki se radi ukvarjajo s športom. Na župnijskem igrišču zraven cerkve so se lahko pomerili v igranju odbojke in nogometa. Župnijski dan smo končali v popoldanskih urah z molitvijo litanij v cerkvi.
Vsako bogoslužje je tem lepše, če ga spremlja ljudsko ali zborovsko petje. Nekaj o petju, gostovanjih in revijah smo zapisali in zabeležili tudi mi.
Župnijski zbor Sv. Nikolaja iz Murske Sobote je imel poleg rednega petja v domači cerkvi tudi več gostovanj.
13. oktobra 2002 je priredil koncert Marijinih pesmi v župnijski cerkvi sv. Katarine v Lendavi.
Na zahvalno nedeljo, 3. novembra 2002, je zbor prepeval pri slovesni maši, ki jo je daroval p. dr. Gabrijel Recek pri Sv. Juriju v Rogaševcih. Slovesni maši je sledil še krajši koncert.
V soboto, 14. decembra 2002, se je zbor odzval povabilu Slovenskega društva iz Sombotela ter v cerkvi sv. Martina priredil koncert božičnih pesmi. Zapeli so še dve pesmi pred koncem sv. maše, tako da je na koncertu ostalo tudi lepo število madžarskih vernikov. Zbor je bil izredno prisrčno sprejet in pogoščen v prostorih slovenskega društva. Gostitelji so se le stežka poslovili od nas.
V nedeljo, 15. decembra 2002, so gostovali v Kulturnem domu v Bogojini ter skupaj z domačim zborom priredili božični koncert. V nedeljo, 22. decembra 2002, smo imeli božični koncert v evangeličanski cerkvi v M. Soboti. Evangeličanski in katoliški verniki so skupaj doživljali sporočilo božične skrivnosti. Na sveti večer je zbor na povabilo Mestne občine zapel nekaj božičnih pesmi na prostem pred Zvezdo.
V soboto, 11. januarja 2003, so prepevali pri večerni maši v G. Radgoni, po maši pa je bil še božični koncert. Moški del zbora je 8. marca 2003 zvečer prepeval ženam in materam v Kulturnem domu v Rakičanu. Zbor je v isti sestavi prepeval ob materinskem dnevu, 15. marca 2003, v župnijski dvorani v M. Soboti. V nedeljo, 30. marca 2003, so pripravili svoj letni koncert v obliki Postnega recitala, ki se je prelil v večerno mašo. V nedeljo, 27. aprila 2003, so bili gostje pevske revije lendavske dekanije, ki je potekala v dokležovski cerkvi. Na povabilo Slovenskega svetovnega kongresa je zbor prepeval pri slovesni maši za pokojnega duhovnika in kulturnika Jožefa Godina. Slovesnost je potekala v soboto, 10. maja 2003, v soboški župnijski cerkvi. V soboto, 17. maja 2003, je zbor sodeloval na območni zborovski reviji na grajskem dvorišču.
Izreden sprejem smo doživeli na gostovanju na Prevaljah, 25. maja 2003. Z zborovodjem Joškom Kertom smo se dogovarjali že več let. Po sveti maši, pri kateri smo prepevali, se je zborovodja, ki je tudi predsednik kulturnega društva Mohorjan, izkazal tudi za odličnega turističnega vodiča. Tako smo si poleg izrednega gostoljubja ogledali veliko kulturnih in verskih znamenitosti širše in bližnje koroške pokrajine. Korošci, ki so znani tudi kot odlični pevci, so nam obisk vrnili že naslednjo nedeljo.
Že tretjo leto zapored smo gostovali, letovali in prepevali v Baški in njeni okolici. Na praznik Jezusovega srca, 27. junija 2003, smo prepevali pri sv. maši in na koncertu v župnijski cerkvi v Vrbniku na Krku, rojstnem kraju zagreb-škega nadškofa in kardinala msgr. Bozaniža. V nedeljo, 29. junija 2003, na praznik apostolov Petra in Pavla, smo peli pri dopoldanski maši in na koncertu v Punatu na Krku. Zvečer pa smo peli še pri maši in na koncertu v Baški.
V nedeljo, 31. avgusta 2003, ob 10. uri je zbor prepeval na proščenju v cerkvici na Martinovem bregu – župnija Kobilje, v bližnjem vinogradu nas je gostila naša pevka Marija Halas, popoldne ob 15. uri pa je zbor sodeloval pri slovesni maši in akademiji ob 90. letnici Ivanocyjeve smrti v Kančevcih. 
Na zadnjem Slovenskem dnevu v Budimpešti (sobota, 11. oktobra 2003), ki je osrednja prireditev Slovencev na Madžarskem, je gostoval Mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Murske Sobote pod vodstvom maestra Marjana Potočnika. Slovenci, ki živijo na Madžarskem, največ jih ima korenine v Porabju, so se najprej zbrali pri maši v cerkvi sv. Terezije Velike v Budimpešti. Maševal je murskosoboški župnik in prodekan Martin Horvat, ki je navzoče nagovoril v prekmurščini – narečju, ki ga govorijo in najbolje razumejo porabski Slovenci. Župnik Horvat je pohvalil veliko skrb in zavzetost članov Društva Slovencev, ki ga vodi Irena Pavlič, pri ohranjanju slovenske zavesti. “Kar je nam Slovencev dano pred hišnim pragom,” je poudaril, “si morate vi izboriti in se za ohranjanje slovenskega jezika in običajev veliko bolj potruditi. Če tega ne bi delali iz ljubezni do materinega jezika in naroda, bi že zdavnaj po mnogih slovenskih družinah na Madžarskem utihnila slovenska beseda.” Po maši, ki so se je udeležili tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer s soprogo, člani veleposlaništva in s. Elizabeta Petek, ki vodi redovno hišo Hčera Ma-rije Pomočnice v Budimpešti, je imel MPZ sv. Nikolaja koncert. Na orglah je zbor spremljal organist Jože Wagner. Po besedah domačega župnika v cerkvi sv. Terezije za časa njegovega delovanja še ni bilo tako kakovostnega koncerta in zbora. Po koncertu se je druženje nadaljevalo v prostorih društva, kjer so gostom iz Slovenije predstavili delovanje društva in poudarili, da potrebujejo podporo za delo tudi iz domovine. Gostovanje MPZ sv. Nikolaja je bila za vse močna spodbuda za vztrajanje pri ohranjanju slovenske narodne zavesti in jezika.
Za pevkami in pevci Mladinskega mešanega pevskega zbora župnije sv. Nikolaja je uspešna, zanimiva, prijetna, a tudi naporna pevska sezona. Zbor ima s preteklo sezono za sabo že sedmo leto svojega organiziranega delovanja. Veseli smo, da smo lahko uresničili svečino projektov, ki smo si jih za preteklo leto zastavili. Petja je bilo veliko, vaj še več in menimo, da je bilo vredno našega truda. Naj v naslednjih vrsticah naštejem le nekaj pomembnejših dejavnosti, ki smo jih uspeli izpeljati.
Jeseni 2002 smo sodelovali pri več slovesnostih, ki so potekale v soboški župniji. Novembra 2002 smo sodelovali na reviji cerkvenih pevskih zborov dekanij Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, v organizaciji Pomurskega pastoralnega področja in njegovega Referata za cerkveno glasbo in petje. V decembru oz. ob božiču smo sodelovali pri otroški božičnici. Pred polnočnico pa smo v župnijski cerkvi prvič izvedli božično kantato Sveto Dete v slovenskem prevodu Tomija Bušinoskega. Upamo, da bo za izvedbo kantate še priložnost.
Spomladi so potekale predvsem priprave na naše gostovanje v Budimpešti. Na povabilo sestre Elizabete Petek (HMP) smo se za štiri dni odpravili na gostovanje v Budimpešto. 15 mladih so od 26. do 29. aprila 2003 sprejele sestre Hčere Marije Pomočnice. Sestra Elizabeta, s katero smo se srečali, je dolgo časa delovala v murskosoboški župniji.
Prijetno smo združili tudi s koristnim. Tako smo s petjem sodelovali pri dveh svetih mašah in zapeli na treh koncertih. Na zadnjem koncertu smo se srečali s tamkaj živečimi Slovenci. Pripravili smo bogat program, ki je zajemal latinske skladbe iz starejše zborovske zakladnice, rusko liturgijo, angleške cerkvene skladbe, črnsko duhovno pesem, slovenske mladinske cerkvene pesmi in nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Župljani so nas zelo lepo sprejeli. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji in izpeljavi gostovanja, domačemu murskosoboškemu župniku Martinu Horvatu in sestram HMP v Budimpešti, posebej s. Elizabeti za povabilo in sprejem. Zadnja dva dni smo si ogledovali lepote Budimpešte in odkrivali prelepo prestolnico ob Do-navi podolgem in počez.
V mesecu maju smo se prvič udeležili Območne revije odraslih pevskih zborov v organizaciji JSKD RS. Predstavili smo se s tremi skladbami: Cantate Domino (Johann Crüger), Vse kar živi (neznan nemški avtor), I’m gonna Sing (Spiritual). Udeležba na reviji je za zbor pomenila veliko in bila dobra motivacija za nadaljnje delo.
V juniju smo pripravili že tradicionalni dobrodelni koncert, kjer smo gostili tudi druge pevske sestave. Koncert smo s podporo domačega župnika, Martina Horvata v župniji pripravili 13. junija. Letos je bil to že 5. tradicionalni celovečerni dobrodelni koncert. Vsako leto zbrane prostovoljne prispevke poslušalcev namenimo v dobrodelne namene. Letos je bilo izbrano Pomursko društvo za cerebralno paralizo – Sonček.
Nastopilo je več različnih glasbenikov in zasedb. Poleg gostitelja Mešanega mladinskega pevskega zbora župnije sv. Nikolaja pod vodstvom Tomija Bušinoskega so nastopili še: Vokalna skupina Bel Canto (umetniški vodja Gabriela Bratina), Mešana zasedba Bel Canto in Strici pod vodstvom Gabriele Bratina, orglavca Kristjan Penhofer in Valerija Šömen pod mentorstvom Mitje Medveda, solistka Nataša Vlaoviž ter solista Glasbene šole Murska Sobota Nada Ivanič in Simon Matajič (mentor Gabriela Bratina).
Koncert je bil hkrati tudi prilika za srečanje pevcev, saj smo na koncu zapeli skupni pesmi Glej, o Marija in Gloria in Excelsis Deo.
Zbor tudi drugače sodeluje pri mašah in drugih slovesnostih v domači župniji. Pri bogoslužju redno sodeluje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu pri družinski sveti maši. Vsi pretekli dosežki so nam le v veselje in spodbudo ter motivacija za nadaljnje delo. Tako se že veselimo novih projektov in izzivov v prihodnosti.
Na svečnico, 2. februarja 2003, smo se z otroškim pevskim zborom pod vodstvom s. Marte Zadravec odpravili v Ljubljano na Rakovnik. Na festivalu mladih se je zbralo nad 800 otrok. Prav praznik sv. Janeza Boska, očeta in učitelja mladih, je vsako leto priložnost, da se otroci zberejo iz celotne Slovenije in s svojim petjem slavijo Boga. Bilo je enkratno prisluhniti otroškim glasovom. Za otroke in njihove starše je ta dan bil hkrati zahvala z njihovo sodelovanje v župniji.
Otroški pevski zbor je tudi sodeloval v nedeljo, 18. maja 2003, na praznik Marije Pomočnice v Veržeju, kjer so peli združeni otroški pevski zbori Pomurja. Bog daj, da bi mnogi otroci radi prepevali Bogu v slavo in ljudem v veselje.
30. novembra 2003 je Vokalna skupina BEL CANTO iz Murske Sobote organizirala celovečerni koncert Vokalne skupine LIRA iz Cerknega, ki jo vodita Vojka Svetičič in Tatjana Rupnik. Kot se spodobi, so koncert začele domače pevke, ki jih že od začetka delovanja vodi umetniška vodja Gabriela Bratina. Spomladi so pevke BEL CANT-a gostovale v Cerknem, tokrat pa so se Primorke predstavile v Prekmurju. Poslušalci so uživali v zvokih slovenskih in tujih ljudskih ter umetnih pesmi iz najrazličnejših obdobij. Na koncu koncerta pa so pevke obeh vokalnih skupin združile moči oz. glasove in skupaj zapele znano prekmursko ljudsko pesem Vsi so venci vejli. Temu pa je sledilo še presenečenje: pevke so namreč prostovoljne prispevke namenile za župnijsko Ka-ritas, ki so jih predale predsednici Dragici Raj. Prijeten koncertni večer se je dotaknil marsikatere duše in marsikomu je njihova dobrota ter ubranost glasov privabila solze v
oči.
Dan pozneje, v nedeljo, 31. novembra 2003, so pevke Vokalne skupine Bel Canto zastopale našo župnijo na Dobrodelnem koncertu ob tednu Karitas v Razkrižju.
Kot že nekaj let nazaj pa pevke vokalne skupine v mesecu maju organizirajo in izvedejo svoj letni celovečerni koncert kot predstavitev svojega celoletnega dela. Koncert je bil 16. maja 2003 v naši župnijski cerkvi in tudi to leto se je na njihovem koncertu zbralo okrog 300 poslušalcev, kar dokazuje, da s svojim zanimivim in hkrati zahtevnim programom ter kvalitetnim poustvarjanjem navdušujejo tako domačo publiko kot tudi publiko po domovini in v tujini.
Na letošnjem koncertu pa so se dekletom pridružili tudi moški glasovi in sicer pevci skupine Strici. Skupaj so izvedli del koncertnega programa. Obema skupinama je skupno delo bilo dodaten izziv, predvsem pa želja po novem pevskem in glasbenem znanju ter novih izkušnjah.
13. junija 2003 pa so se pevke vokalne skupine Bel Canto že šestič udeležile tradicionalnega dobrodelnega koncerta (za Društvo s celebralno paralizo SONČEK), ki ga organizira Župnijski mladinski pevski zbor. Na koncertu so prav tako nastopile tudi v mešani zasedbi s skupino Strici. Predstavila pa sta se nam tudi solista Nada Ivanič in Simon Matajič, ki sta svoji točki odpela pod mentorstvom Gabriele Bratina.
12. oktobra 2003 je v naši župniji gostoval župnijski pevski zbor BREZA iz Brezovice pri Ljubljani, ki ga vodi zborovodkinja Marija Jakomin. V sodelovanju in organizaciji Vokalne skupine BEL CANTO so gostje zapeli pri sv. maši, po maši pa so se predstavili še s krajšim koncertnim programom sakralnih in posvetnih pesmi.
Vokalna skupina BEL CANTO pa s svojim “lepim petjem” v naši župniji popestri tudi marsikatero nedeljsko mašo ali poročni obred.
Drugi dogodki v župniji
- Čas po večerni maši, 16. novembra 2002, so obogatili igralci iz Ptuja z liturgično-dramsko prireditvijo z naslovom “PELIKANOV POLET”, s katerim so prikazali lik sv. Maksimilijana Kolbeja, Marijinega apostola ljubezni.
- Nedeljsko popoldne, 17. novembra 2002, so obogatili v cerkvi sv. Nikolaja v Soboti pevci mešanih in mladinskih zborov Pomurskega pastoralnega področja.
- Otroci so veseli Miklavževega dneva, posebej še v naši župniji, ki ima za svojega zavetnika sv. Nikolaja. Tako je Miklavž v četrtek, 5. decembra 2002, obdaroval otroke od prvega do tretjega razreda.
- Na godovni dan sv. Nikolaja je pri 10. maši pridigal župnik iz župnije sv. Sebeščana iz Pečarovec g. Jože Hozjan.
- Vzgojiteljice vrtca Lavra so v torek, 17. decembra 2002, pripravile za otroke od treh do desetih let božično igrico z naslovom BOŽIČNA ZGODBA. Zaradi množice obiskovalcev so igrico morali isti dan še ponoviti.
- Zvečer istega dne, 17. decembra 2002, smo v cerkvi prisluhnili božičnim skladbam mojstroma Cvetu Kobalu in Damijanu Stanišižu. Izvedla sta koncert za flavto in kitaro.
- Skupina staršev otrok vrtca Lavra je v petek, 20. decembra 2002, v sveži dramski izvedbi izvedla predstavo z naslovom PEPELKA v grajski dvorani v Soboti.
- S KATEHUMENATOM je v nedeljo, 12. januarja 2003, začel p. Gabrijel Recek. Tako so imeli priložnost na pripravo na zakramente vsi odrasli iz Pomurskega pastoralnega področja.
- Pri večerni maši je v soboto, 25. januarja 2003, sodeloval 60 članski zbor Glasbene matice iz Ljubljane, po maši pa je imel krajši koncert. Umetniški vodja zbora je Tomaž Tozon.
- Ekumensko srečanje smo tokrat po mnogih letih imeli v naši cerkvi po 10. maši, torej ob 11. uri. Doslej so ta srečanja v katoliški cerkvi bila ob 10. uri pri sv. maši. Med bogoslužjem je pridigal duhovnik Evangeličanske cerkvene občine v Soboti mag. Leon Novak.
- Od 14. do 23. februarja 2003 je bil v dvorani veroučnih učilnic TEOLOŠKI TEČAJ – NIKODEMOVI VEČERI z naslovom IZBERI ŽIVLJENJE. Bilo je šest predavanj.
- Seminar PRENOVE V DUHU smo organizirali od 27. februarja do 2. marca 2003. Seminar je vodil Mijo Barada iz Dalmacije. Vsak dan seminarja je bil namenjen določeni temi, v okviru katerega so potekali pogovori in meditativna molitvena ura ob rožnem vencu in češčenju Najsvetejšega.
- Na praznik dela in na godovni dan sv. Jožefa Delavca (četrtek) je maribor-ski škof dr. Franc Kramberger podelil zakrament sv. birme 129. birmancem.
- Svetovni slovenski kongres in župnija sv. Nikolaja sta v soboto, 10. maja 2003, organizirala sv. mašo za pokojnega duhovnika Jožefa Godino in soborce. S sv. mašo v župnijski cerkvi, nato pa s predavanji v grajski dvorani soboškega gradu, smo se vsaj delno oddolžili prekmurskemu velikanu, ki je bil ustanovitelj in urednik Katoliških misijonov v Grobljah in Maistrov borec za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji po prvi svetovni vojni. Lik Jožefa Godine je navzočim enajstim sobratom v duhovništvu, redovnim sestram iz domovine in tujine, sorodnikom in prijateljem ter drugim navzočim s tenkočutnim dostojanstvom predstavil sorodnik in sobrat v duhovništvu dr. Karel Bedernjak, župnik v Martjancih. Pevovodja maestro Marjan Potočnik nas je s svojim bogoslužnim petjem in Händlovo ALELUJO popeljal v vstajenje velikonočnega jutra.
- Prvoobhajanci iz Sobote in Rakičana so se skupaj s svojimi starši, krstnimi botri in z vsemi sorodniki veselili srečanja z Jezusom pod podobo kruha v nedeljo, 18. maja 2003. Posebnost tega prvega obhajila pa je bila obleka prvoobhajancev. Vsi prvoobhajanci so bili oblečeni v enaka oblačila.
- Prvoobhajanci iz veroučne skupine Krog in Pušča pa so se veselili s svojimi starši, krstnimi botri in z vsemi sorodniki prvega sv. obhajila v nedeljo, 25. maja 2003.
- Izpoved vere osmošolcev je bila v nedeljo, 1. junija 2003. Na izpoved vere so se osmošolci pripravljali z aktivnim delom pri verouku in z duhovno obnovo, ki je bila v soboto, dan pred IZPOVEDJO VERE.
- ORATORIJ je tokrat potekal od 7. do 12. julija 2003. Za oratorij se je prijavilo 145 osnovnošolcev. Poleg s. Marte Zadravec in g. kaplana Roberta Bresta je na oratoriju sodelovalo še 29 animatorjev. Ves teden so vsi bili deležni toplega kosila. Predzadnji dan oratorija so se odpeljali na izlet in sicer v župnijo Stranice, kjer je sedaj župnik g. Davorin Vreča, od leta 1998 do 2002 kaplan v Soboti.
- Naša faranka sestra Dorica Sever je bila v poletnih mesecih na oddihu v domovini. V soboto, 17. julija 2003, je sodelovala pri sv. maši z nagovorom, po maši pa je ob diapozitivih spregovorila o svojem delu na Arktiki.
- Tudi letos so bile menjave pri redovnih sestrah Hčere Marije Pomočnice. S. Marija A. Simončič, ravnateljica redovne hiše v Soboti, je po treh letih bivanja v Soboti in vodenju ekonomije v vrtcu Lavra odšla na Bled. S. Mateja Tomšić pa je po enem letu bivanja in verouka odšla v Ljubljano (Gornji trg). V Soboto pa je prišla s. Damjana Tramte. Postala je ravnateljica redovne hiše Hčere Marije Pomočnice v Soboti in ravnateljica vrtca Lavra.
- V nedeljo, 10. avgusta 2003, smo skupaj s s. Elizabeto praznovali 25. letnico njenih prvih zaobljub. S. Elizabeta je bila pastoralna delavka v naši župniji od jeseni leta 1994 do jeseni leta 2001. Sedaj opravlja svoje pastoralno delo v Budimpešti, kjer je ravnateljica redovne hiše Hčere Marije Pomočnice. Prej pa je bila eno leto v madžarskem mestu Eger.
- V letošnjem letu, 14. septembra, smo imeli v Borejcih prvič proščenje pri Gombočevem križu. Sv. mašo je vodil župnik, s svojim petjem pa je Mešani pevski zbor vse navzoče duhovno obogatil. Tako smo lažje sredi polj, travnikov in vinogradov doživljali vso veličino Božjega stvarstva. Verniki Borejec so bili veseli proščenja ob Gombočevem križu. Na pol glasno pa so se tudi med seboj pogovarjali, da bi bilo dobro, da bi imeli vsaj majhno kapelo.
- V zadnjem letu (oktober 2002 – oktober 2003) smo tudi mnogo romali. Videli smo mnogo cerkva, ki so lepo urejene, olajšali smo si duše, skupaj smo molili in peli ter se z vsakega romanja veseli in srečni vračali v svoje domove. Tako smo v tem času romali s 25 avtobusi v sledeča Marijina svetišča: Petrov-če, Trsat, Puščava, Gora Oljka, Sv. Višarje, Bela Krajina, Mekinje-Brezje, Kisovec, Maria Zell, Sombotel, Kurešček, Medjugorje, Ptujska Gora, Stara Gora, Grad, Marija Bistrica, Stična, Maribor – grob A.M. Slomška, Brezje, Prebold, Rakovnik, Budimpešta, Bled-Zgornje Gorje, Rim.
- V nedeljo, 12. oktobra 2003, smo v Lukačevcih blagoslovili obnovljeno kapelo sv. Petra in Pavla. Čeprav so kapelo obnavljali leta 1994, smo jo morali sedaj temeljito obnoviti. Začeli smo leta 2001, končali pa pred poletjem leta 2003. Nismo obnavljali samo zidove kapele, temveč tudi svojo duhovnost ob tridnevnici, ki jo je vodil domači župnik. Da je kapela sedaj tako lepo obno-vljena, imajo veliko zaslug vsi vaščani Lukačevec, še posebej pa tisti, ki so bili za obnovo odgovorni. To so Viktor Časar iz Mlajtinec, predsednik Krajevnega odbora Mlajtinci-Lukačevci in član Sveta občine Moravske Toplice, Anica Casar iz Lukačevec, članica Župnijskega pastoralnega sveta, Ludvik Rezar iz Lukačevec, podpredsednik Krajevnega odbora Mlajtinci-Lukačevci in Marija Maučec, sedanja zvonarka iz Lukačevec. Slovesnost smo začeli s procesijo iz vaško-gasilskega doma Mlajtinci-Lukačevci. Pred kapelo je najprej spregovoril župan občine Moravske Toplice g. Franc Cipot, nato je vse navzoče pozdravila in spregovorila o obnovi kapele Anica Casar, članica ŽPS. Blagoslovitev kapele pa je opravil škof dr. Jožef Smej, ki je nato vodil sv. mašo ob somaševanju domačega župnika Martina Horvata, kaplana Roberta Bresta, prelata Martina Poredoša (župnik v Bakovcih), msgr. Franca Režonja (župnik v Dobrovniku) in dr. Karla Bedernjaka (župnik v Martjancih). Slovesnosti se je udeležil tudi duhovnik Evangeličanske cerkvene občine iz Sobote mag. Leon Novak.
- Ob blagoslovitvi kapele smo predstavili tudi knjigo z naslovom Lukačevci med Lipnico in Ledavo, ki jo je uredil naš prekmurski rojak in škof dr. Jožef Smej, tehnično pa jo je pomagal urediti univ. dipl. teolog Drago Sobočan. Redko katera vas v Sloveniji ima tako lepo opremljeno in zgodovinsko bogato knjigo kot Lukačevci s samo 55 prebivalci.
- V župniji smo veseli tudi vseh duhovnikov, ki pri nas mašujejo in oznanjajo Božjo besedo. Imamo to milost, da je mnogokrat gost v naši župniji duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Stanislav Matičič. S kako nežno besedo nam je oznanjal praznik Jezusovega rojstva! Ob njegovi besedi smo začutili, kakor da je ravno sedaj in tukaj Betlehem. In za veliko noč, kakor da ravnokar pribijajo Kristusa in kakor da sedaj Jezus vstaja iz groba. Tudi ob vseh proščenjih nas je bogatil ob življenju svetnikov: sv. Florijana (Krog, 4. maja), binkoštih (Satahovci, 8. junija), sv. Peter in Pavel (Lukačevci, 29. junija), Karmelska Mati Božja (Pušča, 20. julija), Marijino vnebovzetje (15. avgust) in Marija, začetek našega veselja (Rakičan, 7. septembra).
Župnijska statistika za leto 2003
Obhajila: 124.000, 2.000 več kot leto prej (zadnjih 10 let so se obhajila povečala za 11.000)
Krščenih: 105 otrok, 3 manj kot leto prej (deklic: 59, fantov: 46)
– iz civilnega zakona: 5
– iz izvenzakonske skupnosti: 42
– iz cerkveno sklenjenega zakona: 58
Pogrebi: 117, 27 več kot leto prej (žensk: 63, moških: 54)
– neprevidenih (pred smrtjo niso prejeli zakramentov): 29
– neprevidenih v M. Soboti: 22
– umrli v nesreči: 2
| KRSTI | POGREBI | |
| 58 | Murska Sobota | 66 |
| 5 | Rakičan | 13 |
| 8 | Krog | 8 |
| / | Satahovci | 6 |
| 2 | Murski Črnci | 3 |
| 1 | Lukačevci | 1 |
| 1 | Veščica | 3 |
| 5 | Černelavci | 5 |
| 5 | Pušča | 7 |
| 18 | Od drugod | 6 |
| 2 | Borejci | 3 |
| / | Polana | 2 |
| 105 | SKUPAJ | 117 |
Poroke: 35 parov, 2 para več kot leto prej
– mešane vere: 8
– različne vere: 4
– oba katoliške vere: 23
Birma: 137 birmancev, 11 več kot leto prej
Prvo obhajilo: 98 prvoobhajancev, 15 manj kot leto prej
Štetje vernikov pri mašah:
16.03.2003: 2054
16.11.2003: 2020
Graf 1: Obhajilo, birma, poroke, pogrebi in krsti v letu 2003
Graf 2: Krsti po kategorijah v odstotkih v letu 2003
Graf 3: Poroke po kategorijah v odstotkih v letu 2003
Graf 4: Primerjava krstov in pogrebov po vaseh v letu 2003
Važnejši dogodki na kratko
- Mešani pevski zbor sv. Nikolaja pod vodstvom maestra Marjana Potočnika je med drugim: januarja nastopil v Gornji Radgoni, marca v kulturnem domu v Rakičanu, ob materinskem dnevu v naši dvorani, marca pripravil postni recital v naši cerkvi, aprila sodeloval na pevski reviji v lendavski dekaniji, maja sodeloval na območni reviji pevskih zborov v M. Soboti, maja pel na Prevaljah, junija in na začetku julija imel intenzivne vaje v Baški, kjer je imel tudi nekaj koncertov (Vrbnik in Pirnat), avgusta pel na Martinovem bregu v župniji Kobilje, na akademiji ob 90. letnici Ivanocyjeve smrti v Kančevcih, oktobra nastopil v Budimpešti, kjer je zbor sodeloval na slovenskem dnevu, decembra imel intenzivne vaje v Veržeju in božični koncert v naši cerkvi.
- Mladinski pevski zbor pod vodstvom Tomija Bušinoskega je gostoval na koncu aprila v Budimpešti, maja so sodelovali na Območni reviji odraslih pevskih zborov v Murski Soboti, junija so organizirali že 5. dobrodelni koncert, novembra so sodelovali na pevskem srečanju na Rakovniku v Ljubljani.
- Otroški pevski zbor, ki ga vodi sestra Marta Zadravec, je letos na svečnico sodeloval na festivalu mladih na Rakovniku, na praznik Marije Pomočnice je sodeloval v Veržeju, novembra pa na prireditvi Klic dobrote Pomurskega pastoralnega področja v Lendavi.
- Skupina Pro Liberis sodeluje navadno vsako 3. nedeljo pri družinski sveti maši.
- Vokalna skupina Bel Canto pod vodstvom Gabriele Bratina je maja izvedla svoj letni koncert v naši cerkvi. Na koncertu se jim je pridružila pevska skupina Strici. Junija je skupina sodelovala v naši cerkvi na dobrodelnem koncertu.
- K nam v našo cerkev pa sta prišla na obisk in s petjem sodelovala pri maši: Mešani zbor sv. Magdalene iz Maribora in ŽPZ Breza iz Brezovice pri Ljubljani.
- Na 1. adventno nedeljo je Zbor Šole za cerkveno glasbo, ki jo vodi Marjan Potočnik, maestro, sodeloval s petjem gregorijanskega korala pri večerni maši.
- Februarja je bil teološki tečaj (6 predavanj).
- Marca je bil seminar Prenove v Duhu.
- Maja smo sprejeli 12 novih članic in članov Zveze Marije Pomočnice.
- Junija je bil v naši župniji oratorij (145 osnovnošolcev in 29 animatorjev).
- Praznovali smo prvi župnijski dan (junij).
- Julija nas je obiskala s. Dorica Sever.
- Avgusta je imela s. Elizabeta Petek 25. letnico prvih zaobljub.
- Septembra smo imeli prvo proščenje v Borejcih.
- Oktobra smo blagoslovili obnovljeno kapelo v Lukačevcih.
- Za božič so nam vzgojiteljice vrtca Lavra zaigrale Božično zgodbo.
- Ministranti so bili večkrat na duhovnih srečanjih.
- Romali smo (31 avtobusov): Petrovče, Trsat, Puščava, Gora Olka, Višarje, Bela Krajina, Mekinje, Brezje, Maria Zell, Kurešček, Medjugorje, Ptujska gora, Stara Gora, Grad, Marija Bistrica, Stična, Maribor, Prebold, Rakovnik, Rim, Bled, Zgornje Gorje, Stranice, Budimpešta.
- Na vseh letošnjih proščenjih nas je duhovno bogatil dr. Stanislav Matičič, duhovnik ljubljanske nadškofije.
- Od 3. do 13. aprila smo v cerkvi imeli misijon.
Gospodarska dela
- stanovanje v učilnicah,
- gotski prezbiterij je skoraj končan,
- pisarniški prostori za računovodstvo zadaj za Kleklovo knjigarno,
- dokončanje opreme za glasbeno šolo v Zavodu sv. Miklavža,
- plačilo dolga iz leta 2002,
- novi vitraži v gotskem prezbiteriju,
- novi žlebovi in obrobe na učilnicah,
- vzdrževalna dela,
- tekoče zadeve
Načrti
- streha nad glavnim vhodom župnišča in pobarvati moramo beton pri južnem in vzhodnem delu župnišča;
- steklo med starim in novim delom cerkve;
- pri Ministrstvu za kulturo smo se prijavili na razpis za fasado in streho cerkve; če bomo z razpisom uspeli, bomo v letu 2004 pristopili k delu;
- vprašanje gospodarskega poslopja zraven bencinske črpalke,
- bojimo se, da bi nam odpovedala peč v cerkvi