Leto XXIII — Številka 19 — 8. september 2019
Pridiga škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri slovesni sv. maši ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v Beltincih, 17. avgusta 2019 – II. del
Po svoji naravi smo ljudje močno dovzetni za svoje pravice. Ker pa v sebi nosimo razne ranjenosti, smo dovzetni tudi za krivice in celo sovraštvo. Tako veliko dobrih semen, ki jih narod potrebuje za svojo rast in razvoj, pade na pot sovražnosti ali na skalo maščevalnosti in dobra semena propadejo. Če bi se pa med nami razraščalo trnje razdeljenosti, bi to postalo resna grožnja za mir in našo prihodnost. Razdeljenost je največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu narodu. Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči nad ljudstvom, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditeljev, pa tudi zaton naroda. Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu. Na obzorju našega življenja nam ti ljudje svetijo kot zvezde upanja. Božja služabnika Halas in Kozar nista ostala v ranah sovraštva, delitev, groženj in ponižanj, s katerimi so ju hoteli onemogočiti pred lastnimi župljani in končno uničiti tisti, ki niso obrodili dobrih sadov, temveč sta v tej svoji nemoči doživljala milostni dotik poveličanega Kristusa, ki je tudi po svojem vstajenju ohranil rane trpljenja in smrti, da bi mi vsi ozdraveli po njegovih ranah. Papež Frančišek je prepričan, da imamo vsi dostojanstvo v Božji očeh. Samo Bog ga vidi globoko v nas, onstran vseh naših napak in pomanjkljivosti. Bog nas ne sprašuje le, kje smo bili in kaj smo naredili, ampak tudi, kje smo in kaj bi radi naredili. Bog želi ozdraviti naše rane (prim. Frančišek, Bog je mlad, 56). Tako kot Slovenci obžalujemo, zakaj Porabje ni del Slovenije, tudi Madžari ali Hrvati obžalujete, zakaj nekateri deli Prekmurja niso del Madžarske ali Hrvaške. S papežem Frančiškom se moramo vprašati: Kje smo in kaj bi radi naredili – tukaj in sedaj. Ne moremo ostati samo pri svojih narodnih izgubah in bolečinah, ampak moramo skupaj iskati načine, kako sedaj graditi in utrjevati Zlate mostove prijateljstva in sožitja, da bomo preprosto ugotovili: tako je vsem lepo. Tako lepo, da si Slovenci sebe ne bomo znali prestavljati brez Madžarov, Hrvatov, Nemcev in Romov; pa tudi Madžari, Hrvati, Nemci in Romi, da si ne boste znali sebe predstavljati brez Slovencev. V večstoletni zgodovini Marijinega svetišča v Turnišču se še ni zgodilo, da bi sveta podoba Marije pod Logom zapustila svoje prebivališče. Stoletja romamo k nebeški Materi Mariji v Turnišče. Danes je njena sveta podoba priromala k nam, v Beltince. Med nas je prišla s sporočilom, da smo vsi njeni otroci, zato ker smo po krstu bratje in sestre v Kristusu. Prekmurci že več kot tisoč let hodimo po Zlatem mostu vere. V štirih škofijah – Györu, Zagrebu, Sombotelu in Mariboru so nas škofje v preteklosti vodili po tem mostu. Izročena milostna podoba Marije pod Logom v Turnišču njihovim naslednikom, štirim sedanjim škofom – györskemu dr. Andrásu Veresu, ki je tudi predsednik Madžarske škofovske konference; zagrebškemu kardinalu dr. Josipu Bozaniću; sombotelskemu dr. Jánosu Székelyu in mariborskemu msgr. Alojziju Cviklu – danes pomeni našo ponižno zahvalo, da so nam njihovi predniki na škofovskih sedežih ohranjali katoliško vero. Naj nebeška Mati Marija še naprej hodi z nami po tem Zlatem mostu. Dobri sosedje, dobri prijatelji – to je velik dar za Cerkev in blagor naših narodov. Če bi se sonce tega prijateljstva kdaj hotelo zmračiti, potem naj raje prej izgine tisti dan in tista ura, kot pa da se to zgodi. Bolje je, da nas ni, kot pa da smo, pa si nismo dobri sosedje in prijatelji.
Veličastna reka Mura, čez katero se pne sedem mostov povezovanja ljudi na njenem levem in desnem bregu, je tudi na začetku te svete maše z glasovi naših pevcev zapela pesem o sebi, kot jo je pred 100 leti pela v verzih velikana prekmurskega slovenstva, duhovnika Jožefa Klekla st: »Ne me Večni zato stvoro, da bi val moj brate ločo. Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive.« Bog nam je dal milost dočakati 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. In če imamo mi to milost, imamo tudi dolžnost, da omogočimo naslednjim rodovom, da tudi oni čez 100 let dočakajo dan, kot smo ga mi dočakali danes. Naj ga dočakajo kot Slovenci, Madžari, Hrvati, Nemci in Romi. Bog živi naše Prekmurje v Sloveniji, Bog živi Slovenijo, Bog živi vse narode. Amen.
V soboto, 14. septembra 2019, bo v Turnišču molitveni dan za duhovne poklice. Ob 9.uri bo molitvena ura, ob 10.00 sv. maša. Vabljeni k molitvi za duhovne poklice.
V nedeljo, 15. septembra, bo proščenje v Borejcih, sveta maša bo ob 10.00 uri! Lepo vabljeni!
Verouk bomo začeli v ponedeljek, 16. septembra! Razpored verouka lahko najdete na oglasni deski pred učilnicami in pri vhodu v cerkev, ter na internetni strani župnije. Vpis otrok v prvi razred verouka za vse otroke, ki bi obiskovali veoruk v Krogu, Rakičanu ali Murski Soboti, bo v soboto, 21. septembra, ob 20.00 s skupnim srečanjem za vse starše. Starši prinesite s seboj družinsko knjižico ali krstni list otroka.
V ponedeljek, 16. septembra ob 14.00 uri bo v bolniščnični kapeli proščenje ob prazniku Povišanja svetega križa, obenem bo blagoslov križevega pota. Lepo vabljeni, da se udeležite praznovanja povišanja svetega Križa v bolnišnici.
Stična mladih – v soboto, 21. septembra, bo v Stčni potekal festival mladih. Vabljeni tudi mladi iz naše župnije, prijave zbira kaplan Aljaž do ponedeljka, 16. septembra.
V nedeljo, 22. septembra, vabljeni k molitveni uri pred Najsvetejšim za naš vrtec Lavra. Molitevno uro pripravljo sestre HMP in vzgojiteljice vrtca.
Z letošnjim pastoralnim letom bo enkrat na mesec v soboto mladinska maša za mlade iz naše škofije. Prva sveta maša za mlade bo v soboto, 28. septembra. Sodelovanje pri maši pripravijo mladi iz župnije Beltinci, petje in glasbo pa pripravijo mladi iz Murske Sobote. Birmanci, devetošolci, dijaki in študentje lepo vabljeni.
ŽUPNIJSKO ROMANJE – V soboto, 19. oktobra 2019 bo 7. slovensko hrvaško srečanje, v Krašiću na Hrvaškem, v rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca, ki je svojo naklonjenost do Slovencev pokazal med drugo svetovno vojno, ko je sprejel mnoge slovenske duhovnike, ki so jih Nemci izgnali iz slovenskih župnij. Slovesna sveta maša bo ob 11.uri, popoldne ob 17. uri pa bo v zagrebški katedrali molitev na Stepinčevem grobu. Prijave zbiramo na župnišču do konca meseca septembra!
ČIŠČENJE CERKVE:
– v soboto, 14. september 2019, ob 8. uri: Naselje Jožeta Kerenčiča in Zelena ulica.
– v soboto, 21. september 2019, ob 8. uri: Ulica ob progi, Industrijka in Klavniška ulica.
PREDZAKONSKI TEČAJ
Predzakonski tečaj je vsako prvo, drugo, tretjo in četrto nedeljo v mesecu ob 15. uri v veroučnih učilnicah.
PRIPRAVA NA SVETI KRST
Priprava na sveti krst: vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, po večerni sv. maši v veroučni učilnici.